Razno (kužne bolezni, sistemske bolezni...)

Z glivičnim obolenjem verjetno mislite mikrosporijo.
Gre za glivično obolenje kože, ki ga najpogosteje povzroča Microsporum canis. Prenos poteka preko neposrednega dotika z obolelo živaljo, med živalmi samimi in tudi med ljudmi. Večinoma jo prenašajo mačke, pa tudi psi in konji. Pogosto obolijo otroci ter ljudje s slabšim imunskim sistemom ali bolni ljudje.

Pri ljudeh se bolezen pokaže v obliki okroglih žarišč na odkritih, manj poraslih delih telesa kot so obraz, vrat, roke, lahko pa tudi na lasišču.
Obolelo mesto je ostro omejeno od zdrave kože, nekako velikosti kovanca, pordelo in z robom, ki se lušči. Obolenje lasišča se kaže kot zlomljeni lasje tik nad kožo. Koža lasišča pa je prekrita z drobnimi luskami. Občasno se razvije težja, globja oblika (vnetje, oteklina, gnoj).

Bolezen zdravimo z zdravili, ki zavirajo rast gliv. Navadno gre za topikalno zdravljenje z mazilom, ki ga nanašamo večkrat na dan. Če je žarišč veliko ali pa se spremembe pojavljajo v lasišču, je potrebno tudi sistemsko zdravljenje s tabletkami. Zdravljenje je dolgotrajno-več mesecev. Pomembno je, da zdravljenje izvedemo pravilno tako pri ljudeh kot pri živalih. Potrebno je nadaljevati z zdravljenjem tudi po izboljšanju oz. prenehanju kliničnih znakov.
Pri otrocih, obolele dele lahko prekrijemo z gazo. Poskrbeti je tudi potrebno, da so o bolezni obveščeni v šoli ali vrtcu (paziti je potrebno pri stikih z vrstniki, morda se je bolje odpovedati določenim skupinskim aktivnostim-telovadba).
Pri jemanju antimikotikov je potrebno biti pozoren, če jemljemo še druga zdravila, saj vplivajo na presnovo drugih zdravil.

Če imamo doma obolelo žival, je pomembno, da skrbimo za higieno rok in okolja. Živali omejimo gibanje in okolje v katerem se žival zadržuje (npr. kopalnica ali soba) temeljito očistimo ter razkužimo. Nastanite jo v prostoru, kjer ni preveč stvari, blaga, preprog,... in bo čiščenje ter razkuževanje lažje.

Čeprav se je ljubki kosmatinki težko upreti in verjetno tudi sama išče vaše dotike, otroka večkrat opomnite, da bo na ljubkovanje novega člana družine potrebno še malo počakati. Poskusite jima razložiti, da naj muce še ne stiskata k sebi, lahko pa jo na hitro pobožata, če ne gre drugače. Če se muce dotikata, ju nadzorujte, takoj po tem pa naj si umijeta roke in si jih tudi razkužita.

Na žalost ste napisali premalo podatkov, da bi vam lahko podali točen odgovor.
Pri okvarah ali poškodbah oči je zelo pomemben sam oftalmološki pregled in temeljita zgodovina pacienta.
Če se oko ne pozdravi v kratkem času, npr. 24 urah, je potreben obisk veterinarja.
Okvara namreč lahko vodi do okvare vida ali celo slepote. Živali, ki živijo zunaj so bolj podvržene različnim poškodbam (travma, tujki,...).

Najpogosteje se pri očeh pojavijo vnetja (bakterijska, virusna)-konjunktivitis, keratitis, poškodbe, katarakta, glavkom, izpad tretje veke,...
Znaki, ki navadno še spremljajo okvaro očesa so: solzenje ali drug izcedek, mižanje ali pripiranje oči, drgnjenje s tačko, občutljivost na svetlobo, rdečina, otekle veke, izpadla tretja veka, motnost očesa, izmikanje stikom,...

Pozorno si oglejte očesi vašega mucka.
Ali je membrana čez oko belkaste ali rožnate barve, ki se dviga iz notranjega kotička očesa čez oko? Ali je ta membrana prisotna vedno ali le v določeni situaciji? Ali je oko v celoti motno in pokrito z membrano? So prisotni še drugi znaki (solzenje, mežikanje,...)?

V vašem primeru bi lahko šlo za dvig tretje veke. To je tanka opna, ki se odpira iz notranjega kotička očesa. Njena naloga je, da uravnava temperaturo, čisti oko tujkov ter skrbi za vlaženje očesa. Navadno se je ne vidi. Vidna je naprimer, ko se mačka zbudi.
Delno pa lahko prekrije oko tudi kadar je muc bolan! Če veka stalno pokriva oko, je nujen obisk pri veterinarju.

Možno je tudi, da gre za motnost očesa, ki se lahko pojavi zaradi vnetja različnih delov očesa. Pokaže se kot nekakšen moten film preko enega ali obeh očes. Navadno okvaro spremlja zmanjšan vid in celo spremenjeno obnašanje, priprte oči, izcedek, rdečina.

Če se oko ne popravi v dnevu ali dveh, nujno obiščite veterinarja.

Doma pa lahko sami poskrbite za nego oči s posebno sterilno tekočino Ophtolavas, ki čisti oko in zmanjšuje število mikroorganizmov.

Virus mačjega 'aidsa' ali FIV virus (virus mačje imunske pomanjkljivosti) je iz vrste retro virusov, ki napade imunski sistem mačke in mu onemogoči, da bi se boril proti infekcijam in drugimi boleznimi.
Virus se med mački prenaša s slino in krvjo. Pogosto gre za prenos preko ugriznih ran, zato so bolezni bolj podvržene živali, ki živijo zunaj, predvsem samci. Občasno se bolezen prenese tudi preko mame na mladiče. Je pa virus vrstno specifičen, torej se ne prenaša na druge živalske vrste ali človeka.

Zdravila za to bolezen ni, vendar večina mačk dolgo živi (tudi 10 let), tudi brez znakov bolezni.

P.S.Lastnici navihanega mucka se zahvaljujemo za posredovano informacijo o zdravju njenega muca (šlo je za zastrupitev, verjetno s hrano).

Bolezen ima tri faze:
1. akutna faza-virus povzroči infekcijo, vročino, otečene bezgavke, žival je bolj podvržena okužbam kože in črevesja. Navadno se pojavi 4-6 tednov po okužbi z virusom.
2. latentno oz. subklinično obdobje-žival izgleda zdrava, brez znakov bolezni, faza lahko traja od nekaj mesecev do nekaj let. Imunski sistem v tej fazi lahko počasi propada.
3. kronična faza-imunski sistem je poškodovan in mačke ne more ubraniti pred infekcijami in boleznimi, ki pri zdravih živalih niso nevarne, pri bolnih pa lahko povzročijo tudi smrt (oportunistične infekcije).

Mačka, ki je okužena z virusom lahko kaže precej nespecifične znake: letargija (nedejavnost, otopelost), izguba apetita, vročina, otečene bezgavke, izguba teže. Lahko pa se pojavijo znaki večih bolezni (anemija, vnetje ustne votline, rak, kožne bolezni, nevrološke motnje-napadi, težave z ravnotežjem, spremembe v obnašanju,...). Velikokrat se pojavi sočasno tudi infekcija s Felv virusom (virus mačje levkoze).

Veterinar diagnozo postavi na podlagi zgodovine pacienta, temeljitega pregleda ter krvnega testa za določanje protiteles za virus FIV.

Če je muc pozitiven, to še ni razlog za preplah, saj muc z boleznijo in celo brez znakov, kvalitetno živi še več let.
Če imate v gospodinjstvu še druge mačke, naj bo okužena mačka izolirana od ostalih in ponovno testirana čez 3 mesece. Traja namreč nekako 8 do 12 tednov po okužbi, da se protitelesa razvijejo v zadostni količino za prepoznavo.
Poskrbite, da bo mačka čim manj izpostavljena stresu in drugim živalim ter naj bo v stanovanju.

Terapija se izvaja glede na prisotne znake bolezni-podporna terapija: tekočine, kvalitetna prehrana (navadno veterinarji ponudijo hrano Hills A/D, ki vsebuje veliko energije za bolne mačke in mačke v okrevanju, je v obliki paštetke in se da dobro zmešati z vodo in hraniti tudi po brizgi, če mačka nima apetita), antibiotiki (v primeru sekundarnih infekcij).

Bolezen preprečujemo s pravočasnim cepljenjem mačjih mladičev.

Če muc več dni ne je in ne pije, lahko dehidrira. Poskusite mu po brizgi dati v gobček malo vode, vendar ga ne silite preveč in vodo vlivajte počasi, da je ne bi muc vdihnil.
Pri veterinarju vprašajte za ustrezno hrano-Hills a/d ali katero drugo, ki se lahko daje preko brizge, ima pa tudi poseben vonj in okus, ki pri mački vzpodbudita zanimanje ter vsebuje ustrezno energijo za okrevanje. Lahko pa poskusite tudi s katero drugo hrano v obliki pastetk, ki se lahko zmeša z vodo in daje po brizgi.
Morda bi vam pomagala tudi pasta Calo pet, ki vzpodbudi tek in vsebuje veliko energije.

Če muc več dni ne je in je otopel, čimprej ponovno obiščite veterinarja, ki bo po potrebi apliciral infuzijo.

Pri mačkih se večkrat lahko pojavi akutna driska (nenaden pojav, traja manj kot tri tedne). Če driska traja dalj časa, je lahko kronične narave. Nevarnost pri driski je, da muc dehidrira, saj z drisko izgublja tekočino in elektrolite.

Najpogostejši vzroki driske so:

• neustrezna prehrana (smeti, priboljški, sladkarije,...), hitra
• sprememba prehrane, netoleranca, alergija na hrano
• okužba z bakterijami, virusi,...
• nekatera zdravila, toksini
• metabolične motnje (bolezni ledvic, jeter)
• črevesna obstrukcija ali druge poškodbe
• stres
• vnetna bolezen črevesa, nemirno črevo

Terapija driske je navadno podporna oz. simptomatska:
tablete proti notranjim zajedalcem, antibiotiki, ustrezna dieta, nadomeščanje tekočine, vitaminov, probiotiki, izogibanje stresnim situacijam,...

Bodite pozorni na pojav tekočega blata, spremembe v barvi oz. izgledu in vonju blata, prisotnost krvi v blatu ter na mucovo aktivnost, apetit, bruhanje, depresijo, povišano temperaturo, pitje tekočine...
Če spreminjate prehrano, to storite postopoma tako, da postopno mešate vedno večje količine nove diete v prejšnjo dieto.

Ko se pojavi driska in, če je muc drugače zdrav, ne kaže drugih znakov bolezni, je aktiven in ima normalen apetit, mu za kak dan odtegnite hrano, da se prebavni trakt umiri. Nato pa mu ponudite najprej majhne obroke dietne hrane.

Pomagate mu lahko tudi s posebno pasto FLORYBOOST CAT, ki zaščiti sluznico črevesa pred absorbcijo toksičnih snovi, nadomesti elektrolite, ki se izgubijo med drisko in vsebuje vir energije, da si žival hitreje opomore.

Pri mladih mucih pa se pogosto pojavi tudi obolenje zgornjih respiratornih poti, ki ga povzroča virus (Herpes, Calici).
Bolezen poteka kot prehlad: kihanje, izcedek iz oči, nosu, pomanjkanje apetita, slinjenje, težko dihanje...
Navadno se bolezen pozdravi v 10-14 dneh. V primeru oslabljenega imunskega sistema, pa lahko pride do komplikacij.
Poskrbeti je potrebno za kakovostno prehrano in suho, toplo mesto za muca, brez prepiha.
Če ima vnete oči, navadno veterinar predpiše posebno mazilo in lahko tudi antibiotike za preprečitev nadaljnih okužb.

Če je muc živahen in ima apetit, lahko poskusite drisko umiriti s pasto Floryboost (kupite jo lahko preko naše internetne strani ali pri veterinarju). Če ima muc očke zapackane, mu jih lahko sperete z vato namočeno v fiziološko raztopino in poskrbite, da ne bo na prepihu (muci se radi zadržujejo na oknih, kjer pa lahko pihlja).

Če se stanje mucu ne izboljša ali pa se pojavijo drugi bolezenski znaki, pa bo potrebno zopet obiskati veterinarja in opraviti preiskave krvi, blata,...

Glede na vaše podatke, je najverjetneje, da je muca med potepanjem naletela na drugega, močnejšega muca in je prišlo do pretepa.
Muce, ki se gibajo zunaj, si iščejo svoj teritorij, ki je lahko precej velik. Včasih se teritoriji različnih muc sekajo in, če pride do srečanja, vsaka muca brani svoj teritorij.
Če vam muca pusti, jo dobro preglejte. Bodite pozorni na ugrizne rane in večje praske. V mačjem gobčku je namreč veliko bakterij, ki se ob ugrizu prenesejo v nastalo rano, ki je navadno tudi kar globoka in se hitro vname oz. zagnoji ali pa nastane absces (podkožna kapsula z gnojem).

Če lahko, muci morebitne rane, praske sperite z mlačno vodo in razkužite, poskrbite, da bo nekaj časa samo notri ter pazite na čistočo. Opazujte celjenje ran. Če se kakšna vname in pride do gnojenja, obiščite veterinarja.

Muca je najverjetneje utrujena od vsega razburjenja in bolečine ter potrebuje malo miru in spanca. Pustite jo počivati, ponudite ji hrano in vodo, vendar je ne silite z njima. Če ima najljubši priboljšek poskusite z njim.

Če muca nima povišane temperature in normalno prične jesti ter je spet bolj živahna, je le potrebovala čas, da si zaceli bojne rane.
Če pa se stanje ne bo izboljšalo ali se bo celo poslabšalo, ima muca morda resne poškodbe in bo potrebno obiskati veterinarja.
Lahko pa muco v vsakem primeru odnesete na pregled k veterinarju, da boste vi bolj mirni. Veterinar bo tudi s pregledom muce lahko presodil ali gre res za bojne rane in, če muca potrebuje zdravljenje (morda antibiotike).

Ker se muca redno giba zunaj, premislite o zaščitnem cepljenju pred kužnimi boleznimi mačk (v kolikor muca še ni cepljena).

FIP (feline infectious peritonitis=mačji infekciozni peritonitis) je bolezen, ki jo povzroča coronavirus. Ta okuži bele krvne celice, ki virus prenesejo po telesu. V tkivu se pojavi vnetna reakcija, saj na virus reagira lastni imunski sistem muce.
Okužena mačka izloča virus s slino in fecesom. Druge muce pa se okužijo z vdihanjem ali zaužitjem virusa-z direktnim kontaktom z okuženo mačko ali z okuženim okoljem (obleka, posteljnina, posoda, igrače...). Virus se v okolju hitro uniči z razkužili in gospodinjskimi čistili.

ZNAKI: Na začetku muca ne kaže znakov bolezni ali pa se pojavi kihanje, izcedek iz oči in nosu. Lahko se pojavijo tudi prebavne težave. Veliko živali si samih opomore, vendar lahko postanejo prenašalci virusa. Lahko pa se zgodi, da se bolezen razvije šele nekaj tednov, mesecev ali celo let po prvotni okužbi.
Znaki se lahko pojavijo nenadoma, sploh pri mladičkih, ali pa postopoma. Lahko so nespecifični (neješčnost, depresija, slaba dlaka, izguba teže, vročina).

Poznamo dve obliki bolezni. Za prvo obliko je značilno nabiranje tekočine v abdomnu ali prsnem košu, kar lahko oteži dihanje. Pri drugi obliki nabiranje tekočine ni tako očitno, so pa izraziti depresija, izguba teže, anemija, vročina. Ostali znaki, ki se pojavljajo z razvojem bolezni so znaki odpovedovanja ledvic (povečano pitje in uriniranje), jeter (zlatenica), pankreasa (bruhanje, driska, diabetes), nevrološke motnje (nestabilnost, spremembe v obnašanju, paraliza, napadi), vnetje črevesja in oči.

DIAGNOZA: Diagnostika te bolezni je težavna, saj so znaki precej različni in podobni drugim boleznim. Veterinar naredi test krvi na prisotnost protiteles proti virusu. Vendar samo negativen test pomeni, da muca ni okužena. Pozitiven test pomeni, da se je muca že srečala s tem virusom in razvila protitelesa, vendar ni nujno okužena. Veterinar pri postavitvi diagnoze upoteva rezultate testa, klinične znake in morebitno prisotnost tekočine.

TERAPIJA: Na žalost ni zdravila za to bolezen. Terapija predstavlja podporno terapijo in poskuša olajšati uničujoč odziv imunskega sistema.

PREVENTIVA: Da se bolezni izognemo, je mladičke potrebno preventivno cepiti (navadno okoli 16 tedna in nato še čez 3-4 tedne, nadaljuje se enkrat letno cepljenje).

KAKO NAPREJ: V kolikor veterinar postavi diagnozo, je potrebno poskrbeti za mucino udobje-uravnotežena, visokohranljiva hrana, ustrezna zdravila... Doba preživetja je različna. Pri nabiranju tekočine v votlinah lahko muca živi še nekaj dni do nekaj mesecev. Pri ''suhi'' obliki je doba preživetja daljša (do enega leta).
Bolezen se ne prenaša na človeka in druge živali, razen mačk.

V kolikor bo veterinar potrdil bolezen, pa priporočam, da kontaktirate vzreditelja, saj je muc bolezen lahko prinesel iz legla.

Žal niste navedli ali živi vaš muc le v stanovanju ali tudi zunaj. Motno mesto na očesu je lahko posledica kakšne poškodbe (bojna rana, tujek,...) ali pa vnetja oz. razvijajoče se bolezni.
Pravite sicer, da muc ne kaže znakov poslabšanja vida. Mački zelo dobro zaznavajo svoje okolje, sploh, če so nanj navajeni. Če je drugo oko zdravo, muc morda ne bo kazal nobenih znakov.

Vaš muc ima verjetno precej občutljive oči. Pomagate si lahko tako, da mu jih spirate s posebnimi tekočinami. Priporočimo lahko tekočino Ophto Lavas. Tekočina raztaplja 'zaspančke', čisti okolico očesa, izcedek ter zmanjšuje količino mikroorganizmov.

Še najbolje pa bi vam glede motnosti očesa lahko svetoval veterinar po temeljitem pregledu očesa vašega mucka.

Lepo, da želite pomagati mali muci, ki se je zatekla k vam.
Mladički navadno iz legla prinesejo različne zajedalce (bolhe, garje, klope, gliste) in bolezni (najpogostejši je prehlad, lahko pa so tudi kužne bolezni). Če najdemo mladička in se ga odločimo obdržati, je vsekakor zanj in za nas najbolje, če ga peljemo na pregled k veterinarju. Da bi preverili, če je z muco vse vredu in se znebili morebitnih parazitov, jo boste tako ali tako morali ujeti.

Bodite potrpežljivi, prijazni, počasi se ji približujte in ji nežno prigovarjajte. V roki ali v posodici imejte kak dober prigrizek. Posodico odložite nedaleč od sebe in počakajte, da se muca približa. Bodite čimbolj pri miru, vendar ji ves čas prigovarjajte. Nato posodico postavite še bliže in bliže... Na koncu pa posodico kar držite in počakajte na muco. Če se bo muca počutila varno, vam bo začela zaupati in ne bo dolgo, ko jo boste lahko prijeli. Lahko poskusite tudi z igro. Na dolgo vrvico navežite kako žogico ali pa kaj svetlečega, šumečega (narežite alu folijo) in jo vlečite po tleh. Z igro, hrano in prigovarjanjem, se bo muca navadila na vašo prisotnost.

Ko se ji boste lahko približali, poskrbite za odstranitev bolh (če je še zelo majhna, uporabite ampule proti bolham, ki so namenjene le mladičem in vsebino ampule nanesite muci med lopatici na hrbet), za razglistenje (pasta ali tablete proti glistam-pomagate si lahko tako, da jih skrijete v priboljšek).

Muca morda kiha zaradi prehlada. Ta se lahko pozdravi sam, ni pa nujno.
Muci lahko prehlad pomagate premagati s sirupom, ki vsebuje eterična olja ali poskrbite za odpornost s pasto za dvig odpornosti Puppyboost.

Glede drgnjenja ob predmete in tla pa: muce svoje okolje označujejo s feromoni. To so kemične substance, ki se izločajo iz posebnih žlez in so specifične za določeno živaljsko vrsto. Muca ima žleze ob straneh na obrazu in s tem, ko s stranjo obraza podrgne po tleh, pusti oznako, ki njej pomeni varnost, domačnost in jo pomiri. Se pravi, da je to normalno obnašanje.

Mačji mladički se skotijo slepi. Nekako v roku 14 dni se jim začno postopno odpirati oči.

Če mama muca živi zunaj oziroma hodi ven in pride v stik z drugimi mucami, se lahko hitro naleze kake bolezni.
Ena takih je obolenje zgornjih respiratornih poti, ki ga povzroča virus (Herpes ali Calici, včasih pa tudi bakterija Chlamydia).
Bolezen poteka kot prehlad-kihanje, izcedek iz oči, nosu, pomanjkanje apetita, slinjenje, težko dihanje... Navadno se bolezen pozdravi v 10-14 dneh. V primeru oslabljenega imunskega sistema, pa lahko pride do komplikacij.
Še posebej so občutljivi mladički, ki še nimajo dobro razvitega imunskega sistema in se bolezni nalezejo od svoje mame.
Ker bolezen povzroča virus, pravzaprav ni pravega zdravila. Veterinar predpiše antibiotike, da prepreči morebitne dodatne okužbe z bakterijami, zaradi slabe odpornosti. Pomembno je, da muca dobi kakovostno hrano, dovolj tekočine, je na suhem, toplem. Če se pojavijo težave z očmi, veterinar predpiše mazilo ali spiranje.

Najbolje bi bilo mamo in mladičke odnesti k veterinarju.
Če to ne gre, lahko poskrbite, da bo muca dovolj jedla in pila. Če ima izcedek iz nosu in oči, ji ga redno čistite. Prav tako pomagajte mladičkom.
Lahko pripravite blag čaj kamilice (nesladkan). Ko se ohladi, vanj namočite vatko in nežno ter pazljivo obrišite mladičkom področje oči.
Če imate možnost, naj bo muca v stanovanju in naj ne hodi ven dokler se ne pozdravi.
Vkolikor bi prehlad in vnetje oči trajalo dlje kot 10 dni, vseeno obiščite veterinarja.

Opisali ste težave vaših muc, vendar na žalost niste opisali kako so se te težave začele.
Je prišlo do kake večje spremembe v načinu življenja oz. v okolju vas in vaših živali?

Mačke so namreč teritorialne živali, zelo občutljive na spremembe v svojem okolju.
Svoje okolje označijo s tem, da se podrgnejo s stranjo obraza po površini in tako odložijo obrazne feromone in s tem oznako, ki jim sporoča, da je to okolje varno in prijetno. Spremembe v tem okolju uničijo oznake, mačka se vznemiri in začne markirati okolje ter si brusiti kremplje.
Morda ste spremenili kaj v stanovanju (novo pohištvo...) ali pa ste bili odsotni.
Svoje vznemirjenje muce največkrat pokažejo s tem, da začno potrebo opravljati na različnih mestih, samo ne v svojem stranišču.

Poskusite lahko z električnim razpršilcem *FELIWAY*, ki v ozračje sprošča sintetične feromone, ki muco pomirijo, ji dajo občutek domačnosti, varnosti. V okolici stranišča pa lahko uporabite še spray Feliway za dodatno vzpodbudo.
Feromoni so vrstno specifični in ne vplivajo na ostale živali ali ljudi.

Glede izpadanja dlake in hrast pri muci pa je najbolje, da obiščete veterinarja, ki bo po natančnem pogovoru in pregledu, lažje postavil diagnozo. Lahko gre za zajedalce(garje, alergija na bolhe,...) ali pa za občutljivost oz. alergijo kože in posledično praskanje.
V primeru občutljivosti in proti srbenju je učinkovit šampon Emoltan, ki kožo čisti, vlaži, mehča in krepi.

Pri prehladu vašega mucka si lahko pomagate s Pulvirex-om. Vsebuje eterična olja, ki delujejo antiseptično, zmanjšajo viskoznost bronhialnega sekreta in s tem lajšajo izkašljevanje. Širi bronhije in s tem blaži oteženo dihanje. Zmanjša tudi izcedek iz nosu in ne draži nosne sluznice.