Razno

Domnevam, da z izpadanjem nohtov pravzaprav mislite cepljenje nohta, ko se vrhnja plast nohta olušči in loči od preostalega dela.

Nohti so roževinasti izrastki, ki izraščajo iz nohtne korenine in so sestavljeni iz keratina. Lahko bi se reklo, da so nekak podaljšek kože.
Noht zraste nekako 2 mm na teden. Hitrost rasti je odvisna od večih dejavnikov, npr. starosti živali, sezone, vremena, aktivnosti, kvalitete prehrane,...
Redno jih je potrebno negovati in krajšati, da ne pride do poškodb. Najpogostejši vzrok poškodb nohta so namreč pri živali ravno predolgi nohti. Do poškodbe pa pride, če se noht zatakne ob preprogo, poškoduje ob kopanju lukenj, dirjanju po trših podlagah,...
Če pride do zloma nohta, noht navadno zakrvavi, pes težje hodi, šepa. Takrat je potrebno noht ustrezno oskrbeti, da ne pride do infekcije. Če je poškodba resna, je potrebna pomoč veterinarja.

Če gre za cepljenje nohtov, pa je lahko kriva pomanjkljiva prehrana, trda podlaga, bolezen nohtov,...
Premislite ali ste spremenili prehrano psa, ali je dlaka v ustreznem stanju, se večkrat sprehajate po trdih podlagah,...?

Prehranski dodatki, ki vsebujejo vitamine in ostale snovi za pomoč koži in dlaki, delujejo tudi na izboljšanje stanja nohtov.
Poskusite lahko s tabletkami Dermatin ali Petnil ter poskrbite za redno in pravilno striženje nohtov.

Najboljša preventiva proti klopom je kombinacija zaščite psa (ampule, ovratnice) ter izogibanje področjem, kjer je veliko klopov (gozd, visoka trava, grmovje,...). Predvsem pa je potrebno po vsakem sprehodu kužka temeljito pregledati.
Če klopa najdemo, ga čimprej odstranimo, saj s tem zmanjšamo možnost okužbe. Pomembno je tudi, da smo zaščiteni sami ter, da pregledamo tudi obleko, saj se klopi le te lahko oprimejo in se prenesejo naprej.

Klopa najlaže odstranimo s posebno pinceto. Vedno bodite pri tem previdni in ne hitite. Klopa pazljivo primite s pinceto čim bližje koži in ga potegnite iz kože. Klopa ne vrtite in ne cukajte. Mesto, kjer ste klopa odstranili, lahko razkužite, sami pa si temeljito umijte roke. Klopa ubijte (potopite v alkohol, vodo... Ne stiskajte ga z rokami, zaradi možnosti okužbe). Na mestu ugriza lahko pride do kožne reakcije, saj slina klopa draži kožo. Lahko celo ostane brezdlačno mesto.

Če glava klopa po nesreči ostane v telesu, ne skrbite. Poskusite jo odstraniti, če se to da. Imunski sistem psa bo poskusil glavo omejiti oz. odstraniti sam, saj predstavlja tujek. Na mestu se zato lahko pojavi manjše vnetje ali celo absces (gnojna bulica). Če ste res v skrbeh, lahko obiščete veterinarja, ki bo preveril ali kuža morda potrebuje aplikacijo antibiotikov.

Vsi klopi ne prenašajo bolezni. Vendar pa en klop lahko prenaša tudi več bolezni hkrati. Med najpogostejšimi so borelioza, erlihioza, babezioza,...

Erlihiozo povzroča rikecija (na evolucijski lestvici je med bakterijami in virusi). Bolezen poteka v večih fazah-akutni, subklinični, kronični.
Akutna faza se razvije 1 do 3 tedne po ugrizu klopa in traja 2 do 4 tedne.
Znaki okužbe so: anemija, vročina, depresija, izguba apetita, težko dihanje, bolečine v sklepih, togost, modrice...
Bolezen lahko preko subklinične faze, kjer ni vidnih znakov bolezni, preide v kronično, kjer znaki lahko izbruhnejo ob stresu.
Terapija sestoji iz antibiotikov, ki se jih daje vsaj 3 do 4 tedne.

Borelijo povzroča spiroheta Borrelia burgdorferi. Znaki pri psih so nekoliko drugačni kot pri ljudeh in se pojavijo kasneje kot pri ljudeh. Značilna rdečina na mestu ugriza se redko pojavi. Znaki se pojavijo 2 do 5 mesecev po ugrizu-vročina, šepanje (ki lahko ''preskakuje'' iz ene na drugo nogo), otekli sklepi, depresija, neješčnost,...
Terapija je prav tako z antibiotiki, vsaj en mesec.

Če psička prej ni imela težav, sedaj pa so očitne in se ne nehajo, obiščite veterinarja, ki bo opravil krvne preiskave in potrdil ali ovrgel okužbo.
Če gre za erlihiozo, ki je ena najpogostejših okužb in se lahko pojavi hitro po ugrizu klopa (lahko že v enem tednu), je terapija v akutni fazi bolezni navadno zelo uspešna.

Epilepsija je pojav ponavljajočih se, občasnih napadov, ki nastanejo zaradi neusklajenega delovanja nevronov v možganih.
Mehanizem nastanka ni popolnoma jasen. Verjetno nastanejo motnje, ker snovi, ki prenašajo živčne dražljaje (nevrotransmiterji) niso v pravem kemičnem ravnotežju.
Navadno se pojavi med starostjo 6 mesecev do 5 let, v povprečju pri psih starih 2-3 leta.
Pojavi se lahko pri vseh pasmah, je pa večja možnost, če gre za genetsko predispozicijo.Večja pojavnost epilepsije je pri beaglih, nemških ovčarjih, irskih setrih, pudlih, bernardincih, malamutih, španijelih, prinašalcih,...

Napadi so lahko blagi oz. delni (pojavijo se le na določenem delu telesa ali strani telesa) ali pa generalizirani (prizadenejo celo telo).
Najpogosteje so znaki naslednji: žival leži na boku, prisotna je nekontrolirana aktivnost mišic-trzanje, brcanje, veslanje nog, slinjenje, lahko uriniranje ali iztrebljanje. V blažji obliki, pa se pojavi omedlevica, brez znakov napada.

Napad poteka v večih fazah. Tik pred napadom žival postane nemirna, se prestopa, išče pozornost, se slini, cvili ali se skriva.
V fazi samega napada je žival lahko vznemirjena, se slini, bruha, nekoordinirano se giblje, omedli, trza. Ta faza lahko traja nekaj minut.
Po napadu je žival zmedena, se giba nekoordinirano, lahko celo začasno oslepi. To lahko traja od nekaj minut do nekaj dni.

Kaj točno sproži napad, ni znano. Pogosto pa do napada pride, ko je pes vznemirjen (po igri, ob prihodu ljubljene osebe,...). Včasih pa se napad pojavi tudi med spanjem.

Če ima vaš kuža napad, ostanite mirni. Ne prijemajte živali za gobec, saj vas lahko ugrizne (pes ne bo pogoltnil jezika, se pa vanj lahko ugrizne). Poskrbite, da v bližini ni nevarnih predmetov, na katerih bi se pes lahko poškodoval. Prav tako poskrbite, da v bližini ni drugih živali. Merite čas napada, bodite pozorni na potek, obliko napada. Po napadu, kužka mirite z nežnim glasom in božanjem. Pustite mu, da se spočije v svojem okolju Če napad traja kratek čas in se pojavi le občasno, ne gre za urgentno stanje, vendar je vseeno priporočen obisk pri veterinarju.
Psa opazujte, da boste laže odgovorili na veterinarjeva vprašanja. Pomembno je dobro opisati potek napada in obnašanje psa, kako pogosto se napadi pojavljajo, koliko časa trajajo, ima žival kakšna zdravila, je imela kakšno poškodbo,...

Če napad traja dlje kot 5 minut ali se ponovi v zelo kratkem intervalu, takoj pohitite k veterinarju! Priporočljivo je prej poklicati, da se bo veterinar lahko pripravil na hiter sprejem pacienta.

Veterinar vas bo temeljito izprašal o poteku napada in okoliščinah ter bo kužka temeljito pregledal, tudi nevrološko. Prav tako bodo potrebne krvne preiskave, rentgen,... Če pes potrebuje zdravila, jih predpiše veterinar. Vendar bolezen ni ozdravljiva. Z zdravili se uravnava pojav, pogostost, moč in trajanje napadov. Potrebno jih je kužku dajati vsak dan. Primerno dozo pa določi veterinar glede na obliko in pogostost napadov.

Veliko kužkov z epilepsijo vseeno živi polno in lepo življenje.

Napadi pa so lahko tudi znak drugih bolezni: prirojenih motenj, neravnovesja glukoze v krvi, zmanjšane količine kisika v krvi, ledvičnih motenj, bolezni jeter, infekcije, tumorjev, zastrupitve, vročine, poškodbe možgan,..

Nohti so roževinasti izrastki, ki varujejo blazinice prstov in izraščajo iz nohtne korenine. Sestavljeni so iz keratina (glavni protein kože in dlake).

Pri živalih so poškodbe nohtov precej pogoste, saj se noht hitro zatakne za preprogo ali poškoduje ob kopanju lukenj, teku po trdi podlagi... Najpogosteje je vzrok zatrganim ali polomljenim nohtom predolga dolžina nohta.
Poškodovan noht lahko zakrvavi, je precej boleč in se hitro vname. Če opazite zatrgan noht, ga poskusite nežno odstraniti. Če noht krvavi, z rahlim pritiskom ustavite krvavitev in noht umijte v topli vodi. Če je poškodba globja, obiščite veterinarja, da ne bi prišlo do vnetja.
Redno striženje nohtov preprečuje lomljenje.

Noht zraste v povprečju 2 mm na teden. Na rast vpliva sezona, vreme, aktivnost in starost živali. Hitrejša je podnevi in v toplem podnebju. S starostjo naj bi se rast manjšala.

Ste pri vaši psički morda opazili še druge spremembe-manjšo aktivnost, ste spremenili prehrano, dobiva prehranske dodatke za lepšo dlako...? Vse to lahko vpliva na rast nohtov. Če so nohti normalni oz. zdravi (pravilne oblike, barve), se ne obremenjujte s hitro rastjo, le poskrbite za redno striženje.

Pikice na seskih so lahko le posledica zbiranja kožnega pigmenta, morda so nekakšna oblika starostnih pegic. Če vas skrbi, ali pa opazite kakšno zadebelitev seskov ali pa se psička ne počuti dobro, obiščite veterinarja, ki bo s pregledom psičke lažje določil izvor pikic.

Helicobacter je spiralna, gram negativna bakterija, ki je sposobna preživeti v želodcu kljub želodčni kislini.
Prisotna je tudi v želodcu nekaterih zdravih psov. Bakterija stimulira dodatno izločanje želodčne kisline.
Večinoma poteka okužba brez znakov, če pa bakterija prodre globoko v mukozo želodca se lahko pojavijo bruhanje, slab apetit, izguba teže ali driska.

Diagnosticira se jo lahko na več načinov (biopsija-citologija, histologija, hitri ureazni test-sproščajo večje količine tega encima, endoskopsko-redko, pregled krvi-zaznava protitelesa proti bakteriji, vendar je raven teh visoka še več mesecev po infekciji,...).

Terapija je kombinirana.
Uporablja se različne kombinacije antibiotikov. Če prvotno terapija ni popolnoma učinkovita, se jo lahko ponovi. Priporočljivo pa je, da se uporabi drugo kombinacijo antibiotikov oz. antibiotike druge skupine. Najpogosteje se uporablja amoksicilin (Synulox) in metronidazol (Efloran), terapija traja 1-2 tedna.
V večini primerov je terapija uspešna in se bakterijo izloči.

Poskrbite, da bo kuža redno dobil vsa predpisana zdravila, v ustreznih količinah in do izteka terapije (vseh 10 dni). Pozorni bodite tudi na obnašanje oz. ali kuža še bruha in ali ima normalen apetit.

Veliko kužkov je travo in s tem pojedo tudi nekaj zemlje. Pravega vzroka za to pa pravzaprav ne poznamo. Večina ljudi verjame, da to počno zaradi prebave, saj si s pomočjo trave poskušajo uravnati prebavo oz. jim trava pomaga bruhati (boleč želodec, težave povzročene zaradi notranjih parazitov, pomanjkanje vitaminov-največkrat C, mineralov...).
Nekaterim kužkom pa je okus trave preprosto všeč in jo jedo čeprav jim ničesar ne manjka.
Če vaš kuža je travo iz navade in vas njegovo obnašanje resnično moti, ga lahko poskušate od tega odvrniti s preusmerjanjem pozornosti drugam oz. s tem, da mu pokažete, da to vedenje ni zaželeno in ga ob dobrem obnašanju pohvalite.
Da pa ne bo za kaj prikrajšan, lahko uporabite vitaminske kapljice BIOVEYXIN MULTI-C-MULGAT ali posebno vitaminsko pasto VITAPET.

Pudlji spadajo med pasme, ki ima občutljiva ušesa, ki se lahko hitro vnamejo (tudi zaradi visečih uhljev). Če ima kuža vneta ušesa in stresa z glavo ter se praska po ušesih, si jih lahko poškoduje in rane se lahko vnamejo. Poskrbite za redno čiščenje ušes (priporočamo čistilo za ušesa OTIFREE-http://vet4you.com/index.php?dest=program&cat=artikel&Code=OTIFREE02).
Če pa je notranjost uhlja že rdečkasta, topla in morda celo zaudarja, obiščite veterinarja, ki vam bo predpisal ustrezno zdravilo.

Danes ima veliko psov težave z analnimi žlezami. V preteklosti so divje živali z izločkom teh žlez označevale svoj teritorij in komunicirale z drugimi živalmi. Ta pomen se je pri domačih ljubljencih nekoliko izgubil. Izcedek naj bi se iz žleze iztisnil s pomočjo pritiska tršega fecesa. Vendar danes živali jedo hrano (veliko vlaknin, rastlinskih proteinov), zaradi katere so iztrebki mehkejši in morda je prav zato toliko težav z analnimi žlezami.
Poskrbite le, da boste žleze redno praznili, da ne bi prišlo do vnetja.

1. Normalno se vrednosti telesne temperature pri psih gibajo od 37,5 °C-39°C.
Manjši in mlajši kužki imajo nekoliko višjo temperaturo kot večji oz. starejši. Na temperaturo dnevno vpliva seveda tudi temperatura okolja ter obremenitev psa. Če želite določiti normalno temperaturo vašemu kužku, mu lahko izmerite temperaturo v nekaj zaporednih dneh in izračunate povprečje. Temperaturo se kužkom meri v zadnjični odprtini. Najbolje je, da je termometer čim tanjši in naoljen. Počakamo vsaj minuto in preverimo temperaturo. Če kuža tega postopka ni vajen in imate pri tem težave, naj vam kdo pomaga in kužka drži. Ob obisku veterinarja, ga lahko poprosite, da vam postopek pokaže.

Vročina pomeni povišano telesno temperaturo.
Vzroki vročine so lahko različni: infekcija, vnetje, bolezni imunskega sistema, vpliv zdravil, ostale bolezni (rak,...), včasih pa vzrok ni poznan (idiopatsko).
Znaki na katere morate biti pozorni so: potrtost ali depresija, nenavadna umirjenost, razdražljivost, neješčnost, skrivanje, otekline kje na telesu (abscesi, tumorji), rane z izcedki...

Če vaš kuža nima visoke vročine, je in pije normalno in je živahen, obisk veterinarja ni potreben. Če pa se vročina poveča in pes ne je, je čas za obisk veterinarja.

2. Neprijeten vonj v gobčku največkrat nastane zaradi težav z zobmi ali dlesnimi, vendar pravite, da vaš kuža nima teh težav, poleg tega je še tudi zelo mlad. Pri shar pei-jih se lahko pojavi vonj tudi zaradi vnetja obustnih gub, brade ali zaradi prisotnosti tumorjev v gobčku. Vzrok so lahko dehidracija, poškodbe ustne votline ali pa prehrana.
Lahko pa gre celo za bolj resno zadevo in je neprijeten vonj znak sistemskih obolenj (ledvice-uremija, jetra, črevo...). Če so poleg vonja prisotni tudi drugi znaki bolezni (pomanjkanje apetita, bruhanje, izguba teže, depresija, povečana količina popite vode in pretirano uriniranje), nujno obiščite veterinarja, ki bo s pregledom kužka določil izvor vonja.

Poskusite pa lahko tudi s čistilnimi trakovi za zobe, s posebnimi tabletkami, ki se prilepijo na dlesen ali pa s pasto, ki preprečuje slab zadah in se jo da nanesti na določene igrače, ki tudi čistijo zobe.

3. Vsaka bula, ki se pojavi pri psu, je lahko sumljiva (čeprav se ne veča in kužka trenutno ne moti).
Bula je lahko poškodba tkiva okrog sklepa, oteklina mišice , absces... Zato bi bilo najbolje obiskati veterinarja, ki si bo bulo temeljito ogledal in opravil ustrezne preiskave.

To, da kuža je travo in občasno po tem bruha, je za kužke pravzaprav normalno. Zakaj jedo travo, ni čisto jasno. Lahko je več vzrokov (težave s prebavo, všeč jim je okus, za zabavo…).
Včasih se kaka trava lahko zatakne v gobčku ali kje nižje. Takrat jo kuža poskuša odstraniti. To izgleda kot, da bo kuža bruhal, pri tem pa lahko tudi kašlja.
To, da kuža izgubi zavest, pa vsekakor ni običajno. Težko je kar na pamet reči zakaj se to dogaja. Morda ga sam postopek bruhanja tako prestraši ali pa se ob tem utrudi, ne zajema pravilno sape in to povzroči kratkotrajno izgubo zavesti. Lahko je vzrok tudi kakšna prirojena napaka ali pa bolezen.
Pozorni bodite na kužkovo obnašanje ob tem, ko izgubi zavest. Ali opazite krče, pretirano slinjenje, blede sluznice, …
Najbolje bo, če kužka čimprej odpeljete k veterinarju in mu vse razložite, ta pa vam bo, po ustreznih preiskavah, lahko svetoval kako naprej.

Sladkorna bolezen se pojavi, ko v telesu ne nastaja dovolj inzulina, ki je potreben, da telo ustrezno izkoristi sladkor, maščobe in beljakovine iz hrane za energijo.
Največkrat se pojavi pri starejših živalih, občasno pa tudi pri mlajših (lahko podedovano).
K nastanku bolezni so nagnjene predebele živali, živali z motnjami pankreasa, živali, ki prejemajo nekatere hormone...

Znaki sladkorne bolezni se pri živalih pojavijo postopoma in se jih na začetku lahko hitro spregleda. Prvi bolj opazen znak je nenadna izguba teže ali pa pridobitev na teži, ki jo spremlja velika količina popite vode in zato tudi večja količina urina. Žival sploh nima apetita ali pa se apetit precej poveča. Nekateri psi imajo lahko težave z vidom (oči so občutljive na povišan sladkor v krvi, za očesno lečo se začne nabirati tekočina).

Veterinar bolezen določi s pregledom krvi (določi glukozo) in urina (količina ketonov oz. glukoze v urinu).
Pomembno je, da se stanje čimprej diagnosticira, saj je lahko nezdravljen diabetes življensko ogrožujoč.

Terapija navadno obsega posebno dieto (veliko vlaknin in zmerne količine ogljikovih hidratov)ob določenem času in insulinske injekcije.

Včasih se pri živalih z diabeteson lahko pojavi tudi trenutno-akutno stanje hipoglikemije (nizkega krvnega sladkorja), ki se kaže kot depresija, omotičnost, bruhanje, izguba zavesti, napadi...

Se pa z veliko količino popite vode in spremenjenim apetitom kažejo tudi nekatere hormonske motnje oz. bolezni.

Kontrolirajte količino naenkrat popite vode (če popije na hitro veliko vode, bo kuža vsekakor bruhal) ter poskrbite za ustrezno prehrano (brez piškotov in ostalih sladkarij in salame!).

Svetujemo Vam, da s kužkom čimprej obiščete veterinarja, ki bo pregledal kri, določil diagnozo in morebitno zdravljenje ali pa izločil prisotnost bolezni

Ker se je bula v dimljah vaše psičke v pol leta povečala, vam svetujemo
obisk veterinarja, ki si bo bulo natančno ogledal ter opravil še druge
potrebne teste (pregled krvi, odvzem vzorca tkiva, slikanje prsnega
koša...).

Glede na opis spremembe, njeno lokacijo, dejstvo, da se sprememba veča
ter, da psička verjetno ni sterilizirana (pravite, da je kotila), bi lahko
šlo za tumor mlečne žleze. Vendar pa točno diagnozo lahko postavi le
veterinar po temeljitem pregledu vaše psičke!

Pri psičkah se namreč precej pogosto pojavijo izrastline različnih oblik v
področju mlečnih žlez, za nastanek katerih pravega vzroka pravzaprav ne
poznamo. Verjetno na nastanek vplivajo tudi spolni hormoni, saj raziskave
kažejo, da se bolezen skoraj ne pojavlja pri psičkah, ki so bile
pravočasno sterilizirane (pred prvo gonitvijo).
Večinoma so te tvorbe benigne, kroglaste ali zrnate, rastejo počasneje ter
jih lahko pomikamo skupaj s kožo (pravite, da se bulo vaše psičke lahko
potisne v trebušno votlino).
Za maligno obliko je značilno, da raste hitro ter se vrašča tudi v okolno
tkivo, vendar je navadno nepomična. Velikokrat te spremembe tudi
ulcerirajo-razpokajo in izločajo rjavkasto tekočino.
Za določitev tipa spremembe je potrebna histološka preiskava.

Priporoča pa se, da se VSAKA bulasta sprememba na področju mlečnih žlez
odstrani in pregleda, zato čimprej obiščite veterinarja!

Verjetno ste se ob napadu vašega kužka precej prestrašili.
Najbolje bi bilo, da bi takoj po napadu obiskali veterinarja ter mu opisali kaj se je zgodilo, ta pa bi opravil potrebne preiskave (pregled krvi, pregled živčevja...).

Morda gre pri vašem kužku za stanje hipoglikemije. To je stanje znižanega sladkorja v krvi. Sladkor-glukoza namreč v telesu služi kot vir energije za delo in rast telesnih celic. Hipoglikemija pa najbolj prizadene živčne
celice, ki kot vir energije lahko uporabijo le glukozo in ne tudi ostalih možnih virov (prostih maščobnih kislin) kot nekateri drugi telesni organi.
Do hipoglikemije pride, ko se zniža raven glukoze v krvi. Lahko zaradi neustrezne prehrane ali premalo hrane ali pa zaradi prevelike telesne aktivnosti, ko se porabi zaloga energije. Znaki so: povečan utrip srca, drhtenje, zmedenost, motnje koordinacije, motorike in vida, vtroglavica, strah in motnje zavesti.

Čimprej obiščite veterinarja, ki bo kužka temeljito pregledal in mu po potrebi ustrezno pomagal.

Uporabite lahko raztopino Ophto lavas, saj spira in raztaplja kraste na področju vek ali v očesnih kotičkih. Odstranjuje tudi lepljive očesne izločke, gnojni izcedek ter tujke. S spiranjem zmanjšate število mikroorganizmov. Redna uporaba preprečuje madeže okrog oči. Uporabljate jo lahko za splošno čiščenje oči ter za čiščenje oči pred aplikacijo zdravil.