Razno o psih

Feromoni so kemične substance, ki so naravno prisotne v okolju psa in služijo izmenjavi informacij med pripadniki iste vrste.
Pasja mama jih izloča iz žlez v okolici mlečne žleze in ti feromoni služijo zagotavljanju varnosti in pomiritvi mladičkov, utrjujejo vez med mamo in mladički, vzpostavijo pozitivno čustveno stanje, večajo psičkovo samozavest in mu omogočajo mirno raziskovanje okolja. Pri odraslih živalih skrbijo za izmenjavo informacij, vzdržujejo odnose v skupini, označujejo teritorij, imajo vlogo pri parjenju,...

Pri dolgotrajni uporabi feromonov se ne razvijejo znaki odvisnosti, saj gre za substance, ki so naravno prisotne v okolju.
Koliko časa uporabljate feromone je odvisno od težav, ki jih ima vaš kuža.
Priporočen minimalen čas uporabe je za strah pred glasnimi zvoki-vsaj 1 mesec (začetek 14 dni pred pričakovanim začetkom-če gre za pokanje petard, ognjemeta), prihod mladička v nov dom-vsaj 1 mesec, težaven pes v novem okolju-1 do 2 meseca, težave z ločitvijo od lastnika-2 do 3 mesece. V tem času z vašo pomočjo in pravilnim obnašanjem, kuža razvije svoje navade, se navadi na novo okolje,...
Takrat lahko prenehate z uporabo feromonov in opazujete reakcijo kužka. Če je dražljaj, ki je sprožil pasje neželeno vedenje, še prisoten ali pa kuža še ni razvil samozavesti in ustreznih navad, je priporočena nadaljna uporaba feromonov.

Za potovanje v članice EU morajo biti živali označene z mikročipom ali s tetovirno številko (v prehodnem obdobju 8 let, ki je začelo teči leta 2004, nato pa bo obvezno mikročipiranje, ki je že sedaj edina dovoljena identifikacija v nekaterih državah).
Žival mora med potovanjem spremljati potni list, v katerem je potrjeno veljavno cepljenje proti steklini (velja od datuma cepljenja).
Za določene države, ki imajo status proste določenih bolezni, pa je potrebno izpolniti še dodatne pogoje (o tem se lahko pozanimate pri veterinarju ali na internetni strani Vurs-veterinarske uprave).
Med najbolj zahtevnimi so države kot so Anglija, Irska, Malta in Švedska, ki imajo še dodatne zahteve oz. preiskave oz. so v nekaterih državah še vedno veljavne karantene.
Načeloma nikjer ni dovoljen premik živali, ki so mlajše od 3 mesecev in še ne cepljene, razen v določenih primerih, če ima žival potni list in na kraju rojstva ni bila v stiku z divjimi živalmi preko katerih bi se lahko okužila ali pa, če gre za mladiče, ki so še odvisni od mame in so v spremstvu z mamo.

Za potovanje v države, ki niso članice, pogoje določi nacionalna zakonodaja teh držav.
V večini teh držav (velja tudi za Hrvaško) mora biti žival označena z mikročipom ali izjemoma tudi s tetovirno številko. Žival mora spremljati veterinarsko spričevalo, ki ga izda pooblaščeni veterinar ter potni list z veljavnim cepljenjem za steklino.

Kadar pes potuje z nami v avtomobilu, mora biti nameščen tako, da ne ogroža sopotnikov in, da je varen tudi sam.
Najbolje v kletki v prtljažnem prostoru ali pa v prtljažnem prostoru zaprtem z mrežo. Če je možno, ga je dobro tudi pripeti s posebnimi pasovi.
Če gre za manjšega psa (če se prav spomnim imate višavskega terierja), je lahko kletka na zadnjih sedežih, vendar je dobro, če je fiksirana-pripeta ali pa psička peljete kar na zadnjih sedežih-v tem primeru mora biti pripet-preko oprsnice in posebnega podaljšanega pasu.

Če bo pot dolga, poskrbite za postanke (na 2-3 ure), med katerimi se bo kuža razmigal, opravil potrebo in pil vodo. Kužka ne puščajte samega v avtu in poskrbite, da mu ne bo prevroče-avto prezračite, uporabite klimo, ščitnike oken,...

Želim vam mirno potovanje.

Za lastnika psa in prav tako za veterinarja je ena najtežjih stvari ravno odločitev za evtanazijo.

Žal psi ne morejo povedati kaj se z njimi dogaja, kako se počutijo, ali jih kaj boli,... Tako so lastniki tisti, ki se morajo odločiti.
Odločitev nikoli ni lahka in marsikdaj vanjo tudi podvomimo.
Dobro je, če se na odločitev lahko pripravimo. Že, ko se odločimo za mladička, bi morali imeti v mislih, da za vsem veseljem in zvestobo, pridejo tudi težje stvari.
Dobro je, če imamo veterinarja, ki mu lahko zaupamo. Z njim se pogovorite o boleznih vaše psičke, o zdravilih, ki jih jemlje ter o njihovih učinkih, da boste bolje razumeli potek bolezni in terapije. Informacije vam bodo morda olajšale odločitev, predvsem pa bodo zmanjšale dvom v pravilnost te odločitve.

Mnogi dojemamo svoje ljubljence kot člane družine in z izgubo se je seveda težko sprijazniti. Še posebno je težko izgubo ljubljenca pojasniti otrokom.Veterinar, ki psičko pozna, vam bo najlaže svetoval. Vendar ste edino vi oseba, ki psičko res dobro pozna in lahko preceni kakšno je njeno počutje.
Vprašajte se ali ima psička normalen apetit, ali kaže bolečino, je živahna, se na vas odziva normalno (je pozorna), ima več dobrih ali slabih dni, lahko še zadržuje urin in blato...? Premislite tudi o tem, kaj skrb za bolno psičko pomeni za vas in vašo družino (finančno, psihično,...).
Z drugimi besedami, ocenite kvaliteto življenja vaše psičke in se vprašajte kaj je za vas še sprejemljivo.

Po temeljitem premisleku, pogovoru z veterinarjem ter morda s kom, ki je tako odločitev že kdaj moral sprejeti, bo prava odločitev morda bolj jasna.

Ne pozabite pa, da ste svoji psički v preteklih letih nudili veliko ljubezni in veselja ter, da vas potrebuje tudi zdaj, morda celo bolj kot prej. Dajte psički možnost, da se v miru in dostojno poslovi. Navsezadnje je tudi smrt del življenja.

Eden prehranskih dodatkov, ki pomaga krepiti imunski sistem je prašek D-FENCE.

Prašek vsebuje kolostrum, ameriški slamnik in nukleotide.
Ameriški slamnik deluje imunostimulativno. Dodatek vzpodbuja nespecifični imunski odgovor, krepi celice imunskega sistema ter poveča izločanje citokinov, ki uravnavajo imunski odziv.
Nukleotidi v pripravku krepijo odpornost, omogočajo boljšo absorbcijo železa, uravnavajo črevesno floro in ugodno vplivajo na metabolizem maščob.
Kolostrum je bogat vir imunoglobulinov, vitaminov, mineralov ter drugih antibakterijskih substanc.
D-fence zveča odpornost organizma, pomaga v obdobju okrevanja po bolezni ter splošne oslabelosti organizma ter ščiti prebavni sistem (diareja, jemanje analgetikov,...).
Prašek lahko kupite pri veterinarju ali preko naše internetne strani.

Če ima kuža težave z ledvicami oz. kamni, bi mu morda pomagala tudi Uro pet pasta, ki znižuje vrednost urina ter preprečuje nastajanje ledvičnih kamnov. Je dobrega okusa, tako da jo živali rade jedo tudi ob zmanjšanem apetitu.

V primeru drugih ledvičnih težav in okrnjene funkcije ledvic, pa podporo ledvicam omogoča tudi dodatek Ipakitine v obliki praška.

Shih tzu je majhen, krepak kuža, ki ima telo nekoliko daljše kot pa meri v višino.
V opisu pasme je navedena priporočena višina psa, ki naj ne bo višja od 27 cm. Kuža doseže povprečno med 4,5 in 8 kg, idealna teža je glede na velikost in spol med 4,5 in 7,5 kg.
Po karakterju so to prijazni, energični, živahni in včasih nekoliko samosvoji psi. Niso nagnjeni k agresiji, se pa znajo postaviti zase (ne glede na velikost nasprotnika).
Zelo radi so v družbi ljudi, tako otrok kot odraslih. Niso radi sami in zahtevajo veliko pozornosti. Ker so precej samosvoji, je potrebno vztrajati pri pravilni vzgoji in jim posvečati dovolj pozornosti. Spadajo med brahicefalične pasme-pasme s kratkim gobčkom, smrčkom, zato so občutljivi na visoke temperature. Pasma ni preveč nagnjena k določenim boleznim, se pa občasno lahko pojavljajo displazija kolkov, alergije, okvare ledvic, portosistemski jetrni šunt. Zaradi velikih, izpostavljenih oči, so poškodbe ali vnetja lahko pogostejša.

Pasma je precej zahtevna kar se tiče negovanja dlake, sploh če se odločite za daljšo dlako.Potrebno je redno, celo vsakodnevno krtačenje, saj se dlaka rada vozlja. Hitro se tudi umaže dlaka okrog gobčka, zato je priporočljivo po vsakem obroku kužka obrisati okrog gobčka z vlažno krpo ali posebnimi robčki. Prav tako je potrebno skrbeti za dlako okrog oči in redno čistiti izcedek iz oči (http://vet4you.com/index.php?dest=program&cat=artikel&Code=KRU275101). Če je kuža redno negovan, ne pušča dlake v stanovanju in je primeren tudi za ljudi z alergijami.

Pogostost kopanja je odvisna od posameznika, od dolžine dlake in načina življenja. Če ima kuža dolgo dlako, ga bo potrebno večkrat okopati. Če se radi s psičko potepate po gozdu, travnikih in ne le po mestu, se bolj umaže in jo bo večkrat potrebno skopati. V povprečju je priporočljivo kopanje na vsakih nekaj tednov. Najbolje je pričeti čimprej, da se že mladič navadi na postopek in kasneje ne bo težav. Mladiči imajo še manj dlake, ki je krajša in je tako nega manj zahtevna. Dlaka se prične daljšati in gostiti nekje okrog 7, 8 meseca starosti.
Pri kopanju uporabite ustrezen šampon, ki naj ne bo preveč agresiven. Kasneje lahko vsebuje balzam, da se dlaka ne bo vozljala in boste po kopanju psičko laže razčesali (http://vet4you.com/index.php?dest=program&cat=artikel&Code=SHAMPOO2). Predvsem pa vedno šampon temeljito sperite! Med obdobji kopanja za čisto dlako poskrbite s česanjem. Če se dlaka vozlja, vozlov ne vlecite na silo, ampak jih razčesite postopoma in z občutkom. Če psička ni razstavni kuža in, ker se bliža poletje, pa je priporočljiva krajša frizura, ki se tudi lažje vzdržuje.

Žal niste napisali, če ste odstranili celega klopa ali o tem morda niste čisto prepričani. Če glava klopa ostane v telesu, draži tkivo, lahko pride do vnetja in rana se zagnoji. Do vnetja lahko pride tudi, če klopa pravilno odstranite. Slina klopa namreč draži in ranica, ki za klopom ostane lahko srbi. Če je psička občutljiva, si bo rano lizala in tako vanjo lahko zaidejo bakterije. Ranico je po odstranitvi klopa najbolje razkužiti in nato psičko še malce nadzorovati.
Če se rana gnoji, bi bilo dobro obiskati veterinarja, ki bo po preveril, če je klop v celoti odstranjen, rano očistil in, če je potrebno, predpisal antibiotike.

Težko se je pred klopi popolnoma zavarovati, sploh, če s psičko radi zahajate v gozdove in na travnike. Poskrbite za ustrezno zaščito psičke in sebe (ampule, spreji, ovratnice,...) ter po vsakem sprehodu psičko temeljito preglejte in morebitne klope čimprej odstranite. Če je klop hitro odstranjen, je manjša tudi možnost okužbe z boleznimi, ki jih klopi prenašajo.
Morda si lahko pomagate s sprejem proti klopom, ki je primeren tako za živali kot za ljudi:

Na žalost obstaja vse preveč neodgovornih lastnikov psov, ki kljub temu, da vedo, da je njihov pes nagnjen k agresiji do drugih psov, pse pustijo, da se prosto sprehajajo. Včasih celo niso v bližini in pse same spustijo na potep.

V naši paleti produktov na žalost nimamo spreja, ki bi odganjal druge pse. Morda lahko povprašate v trgovinah za male živali.

Edina možnost, da zaščitite svojega psa je, da poskušate ozavestiti lastnike drugih psov in se sami obnašate odgovorno.
Če se vam na sprehodu bliža pes, ki ni pripet, se mu poskusite ogniti. Če to ne gre in je lastnik v bližini, ga poprosite naj psa pripne vsaj toliko, da se oba psa povohata in spoznata v kontroliranem okolju, torej na vrvicah.
Nevestne lastnike lahko opomnite, da je v urbanem okolju psa nujno pripeti na vrvico ter, da je odgovoren za dejanja svojega psa, sploh v primeru, če ta poškoduje vašega psa ali celo vas.

Pozorni bodite na opozorilne znake, ki jih kaže drug pes (renčanje, lajanje, grbančenje hrbta, ušesa potisnjena močno naprej, strmenje, rep postavljen naravnost navzgor-lahko celo maha, pa to ni nujno znak prijaznosti). Psa, ki se vam približuje agresivno, poskusite odvrniti s trdim glasom (''Stran!'', ''Ne'', ''Fuj'', ''Pojdi domov!'',...).
Če pride do napada, pa nikar ne posegajte vmes. Poskusite preusmeriti pozornost napadalca oz. ga poskusite prestrašiti tako, da kaj vržete vanj. Če se psa ločita, ne stiskajte napadenega psa, ampak, če imate varno možnost, raje primite napadalca. Če boste umaknili napadenega psa, se napadalec lahko obrne k vam.
Če je vaš kuža napaden, prijavite napad. Če bo narejen vsaj zapisnik in bosta agresiven pes in lastnik v evidenci, bo več možnosti, da bo neodgovoren lastnik kaznovan ali pa bo morda postal bolj odgovoren.

Res pa je, da so mestni psi malce prikrajšani za prosto tekanje in, da večina lastnikov v primernem okolju kužka spusti z vrvice.
Primerno okolje pa je tam, kjer ni veliko ljudi, ni veliko otrok in ravno tako ni veliko psov oz. so psi, ki se poznajo.
Vsak lastnik mora tudi dobro poznati svojega psa in pravočasno odreagirati ob morebitnih motnjah (če pes ne prenese določenih pasem ali velikosti drugih psov, ne mara otrok, določenih zvokov, starejših ljudi,...).

Če se bo več pasjih lastnikov obnašalo odgovorno in bodo na to opozarjali tudi ostale pasje lastnike, bo morda tudi preostala okolica lepše sprejela naše ljubljence in bo na splošno manj težav ali nesporazumov.

Upam, da bosta z vašim kosmatincem lahko uživala v mirnem sprehodu.

Navadno se kužke kastrira nekje od šestega meseca starosti dalje, saj so takrat že skoraj spolno zreli in še nimajo razvitega močnega nagona po potepanju in iskanju psičk. Da se kuža po kastracijo ne bo potepal, ni sto procentno. Kastracija kužka umiri in mu omili nagon po iskanju psičk, s tem pa lahko preprečimo tudi marsikateri pretep in poškodbo. Vendar imajo nekateri psi precej močno razvit nagon. V tem primeru pomaga le to, da smo še posebej pazljivi, da je kuža na vrvici oz. za ustrezno ograjo in pod nadzorom. Ob obveznem cepljenju proti steklini (kuža mora biti cepljen med 3. in 5. mesecem starosti), kužku brezplačno vstavijo čip, ki pomaga pri iskanju kužka, če se ta že potepe.

Za šolanje pravzaprav ni nikoli prepozno. Priporočljivo je šolo obiskati čimprej, da psiček razvije ustrezne navade (se socializira). Psički so najbolj dojemljivi med 3. in 12. tednom starosti. Večino tega časa so navadno še pri mami in rejcih, katerih naloga je, da kužka spoznajo z osnovnimi ukazi in mu priučijo določene navade. Če pa je kuža najdenček ali se lastniki pasje mame z mladiči niso ukvarjali, je treba pričeti od začetka.

Se kuža drugače odziva na vaš glas, le na svoje ime ne? Morda ima težave s sluhom.
Če ste prepričani, da kuža drugače dobro sliši, lahko poskusite z vajo.
Začnite v mirnem prostoru, najbolje v stanovanju ali nekje zunaj, kjer ni druge pasje družbe, ki bi kužku preusmerila pozornost.
Priskrbite si priboljške, ki jih ima kuža še posebej rad in kako igračko, npr. žogico. Pričnite se igrati s psičkom in, ko se ta oddalji oz. obrne od vas, ga pokličite z imenom. Če ne bo reagiral poskusite z zvokom-pošumite z vrečko od briketkov, tlesknite z jezikom,... In ponovite njegovo ime. Ko se obrne proti vam, mu pokažite priboljšek ali pa drugo igračo, ki jo ima rad-morda kako piskajočo, ki vam lahko pomaga pritegniti psičkovo pozornost. Znova ga pokličite po imenu, lahko dodate še besedo Pridi. Če se vam približa ga takoj pohvalite in, ko pride do vas, mu dajte priboljšek in ga pobožajte. Vsakič, ko bo na svoje ime slišal-dvignil glavo, se obrnil k vam ali prišel do vas, ga pohvalite (Priden. Dodajte njegovo ime.) in mu dajte priboljšek. Vajo ponavljajte. Bodite potrpežljivi. Sčasoma opustite priboljšek in ga le še pohvalite, dokler mu ne bo prišlo čisto v navado, da se odzove na ime.
Če vama vaja ne bo najbolje uspela, pa se le odpravite v šolo, kjer vas bodo naučili še marsičesa uporabnega.

Če se kuža grize in tudi praska, ima lahko bolhe. Možno je tudi, da ima kuža kako alergijo.
Preverite dlako, če so prisotne bolhe ali pa male črne pikice, ki se, če jih zmočite, obarvajo rdečkasto (bolšji iztrebki). Psička zaščitite z ampulo proti bolham, ki jo dobite pri veterinarju.
Pozorni bodite tudi na kožo, če se pojavljajo kakšni izpuščaji, rane, je koža vneta, rdeča, topla. V tem primeru je najbolje obiskati veterinarja.
Če se kuža praska in grize in nima drugih težav s kožo in nima bolh, lahko poskusite s šamponom, ki blaži srbenje

Pravilnik o zaščiti hišnih živali navaja približno oz. priporočeno velikost pesjaka in ute, glede na velikost psa:

Pesjak:
Teža psa Minimalna površina Minimalna višina pesjaka, če je pesjak pokrit
do 24 kg 6,0 m2 1,8 m
od 24 do 28 kg 7,2 m2 1,8 m
od 28 do 32 kg 8,0 m2 1,8 m
nad 32 kg 8,6 m2 1,8 m

širina mora biti vsaj 2,0 m

Uta: biti mora dvoprostorska, imeti toplotno izolirane stene, ter mora biti dvignjena od tal (torej ni priporočljiv beton). Biti mora dovolj velika, da lahko pes v njej normalno leže in vstane, ter se obrne oziroma mora biti vsaj naslednje velikosti:
Velikost psa (plečna višina, cm) Velikost ute (širina x globina x višina) v cm
nad 65 cm 170 -180 x 120 x 85
od 55 do 65 cm 150 x 100 x 70
do 55 cm 100 x 60 x 55

Pes mora imeti ustrezen bivalni prostor, ki mu zagotavlja zaščito pred padavinami, vetrom, mrazom in sončno pripeko, preprečuje pobeg živali ter omogoča potrebno gibanje.
Če je pes privezan, mora imeti, odvisno od velikosti psa, verigo dolgo vsaj 3 m, merjeno pri tleh, za neovirano gibanje. Pes ne sme biti privezan z zatezno, bodečo ali pretesno ovratnico, veriga pa mora biti čim lažja.

Srčna glista (Dirofilaria immitis) povzroča bolezen, ki se pojavlja predvsem v vlažnih in toplih področjih in jo prenaša komar.
Odrasle gliste živijo v desni polovici srca ter v večjih krvnih žilah med srcem in pljuči.
Izločajo mikrofilarije (drobne ličinke), ki v krvnem obtoku čakajo na vmesnega gostitelja-komarja, ki jih posrka, se s tem okuži in naprej prenese bolezen. Razvoj parazita od pika komarja do odraslega osebka traja več mesecev, v krvi pa se razvojne oblike pokažejo nekako v dveh mesecih.
Odrasle gliste zaradi svoje številčnosti in velikosti povzročajo razširitev žil in srca, lahko pa se žile celo zamašijo. Pretok krvi skozi srce v pljuča je zmanjšan in pojavijo se znaki bolezni.

Znaki: neješčnost, hujšanje, nezainteresiranost, hitra utrujenost, težko dihanje, lahko kašelj, nabiranje tekočine v trebuhu, kasneje tudi okvare jeter in ledvic.
Zdravljenje je uspešno predvsem v zgodnjem stadiju, kasneje pa je težavno.

Preventiva:
Kužka lahko zaščitite s preparati, ki delujejo proti notranjim in zunanjim zajedalcem in na katerih je navedeno tudi preprečevanje srčne gliste (enkrat mesečno, dobite ga pri veterinarju), uporabljajte pa tudi repelente proti komarjem (priporočamo spray Zecken frey, ki ga lahko uporabite za živali in ljudi in odganja klope, komarje, obade in ga lahko naročite na naši internetni strani).
Če boste kužka peljali na pregled k veterinarju (obvezna cepljenja, potrdilo o zdravju kužkov, ki potujejo čez mejo...) lahko povprašate še po drugih možnih preventivnih sredstvih (sirup ali tablete, ki se jih daje dnevno).
Po prihodu z dopusta, pa lahko kužka odpeljete k veterinarju na pregled krvi, da se prepričate o morebitni okužbi. V začetnem stadiju (prva dva meseca) so ličinke namreč še pod kožo in veterinar lahko aplicira injekcijsko sredstvo, ki jih uniči.

Postavili ste zanimivo vprašanje-Zakaj psi jedo travo?

Prvi odgovor večine ljudi na to vprašanje je: zaradi prebave-bodisi jih boli želodček (morda mu težave povzročajo gliste), ali jim v prehrani česa primanjkuje (vitaminov-sploh C, mineralov...)

Vendar temu ni vedno tako. Nekateri kužki jedo travo, čeprav so zdravi in jim v prehrani ničesar ne manjka. Morda jim je le všeč okus. Ob tem, ko pulijo travo, pa seveda pojedo še malo zemlje in kak kamen (to ni ravno dobrodošlo).

S tem pravzaprav ni nič narobe. Se pa večina lastnikov prestraši, saj večkrat kužki po tem, ko si želodček napolnijo s travo, bruhajo.

Če vas njegovo obnašanje resnično moti, ga lahko poskušate od tega odvrniti s preusmerjanjem pozornosti drugam oz. s tem, da mu pokažete, da to vedenje ni zaželeno in ga ob dobrem obnašanju pohvalite.

Da pa Vaš kuža ne bo za kaj prikrajšan, lahko uporabite vitaminske kapljice BIOVEYXIN MULTI-C-MULGAT.

Če ste se odločili posvojiti psička, je najbolje, da se oglasite v azilu, kjer vam bodo razložili postopek posvojitve in vam pomagali izbrati kužka, ki bo za vas najbolj primeren.
V azilih imajo navado bodočega lastnika temeljito izprašati o navadah in okolju, kjer bi kuža živel.
Nato vam pomagajo pri izbiri pravega kužka. Ko se odločite, je potrebno spisati ustrezne papirje.
V azilu se lahko domenite kdaj lahko kužka vzamete domov, navadno je to že takoj oz. v nekaj dneh (odvisno od okoliščin).
Ob prevzemu plačate vsoto, ki vključuje cepljenje kužka, sterilizacijo oz. kastracijo, veterinarski pregled, razglistitev in potni list (vanj se vpisujejo cepljenja, potreben je za odhod v tujino)...Cene se razlikujejo od azila do azila (vrtijo se nekje okrog 50 EUR).

Ni narobe, če vaš kuža rad poležava, dokler to ni znak bolezenske apatije.
Lahko pač le ne potrebuje toliko aktivnosti kot kak drugi kuža. Aktivnost kužka je odvisna tudi od njegovega karakterja oz. temperamenta.
Če rad preživlja čas v vaši družbi in se ne brani dnevnih sprehodov ter
igranja, se drugače obnaša kot ponavadi (ni večjih odstopanj v vedenju ali
navadah), je verjetno le malo bolj lene narave.

Pomembno je, da kuža dobi dovolj vseh hranilnih snovi (vitaminov,
mineralov, maščobnih kislin...) v svoji prehrani ter, da vzdržuje primerno
težo za svojo pasmo. Tudi tu so odstopanja glede posameznih kužkov. Nekateri pač raje jedo kot drugi.
Ste poskusili z zamenjavo hrane? Včasih kužku enostavno ne odgovarja vonj, okus ali celo oblika (briketi) hrane. Če kuža ne hujša in ima primerno težo glede na svojo velikost, poskusite najti hrano, ki jo poje raje kot ostalo in se te držite.
V primeru, da kuža izgublja težo, da so opazni tudi drugi znaki bolezni-nesijoČa, izpadajoČa dlaka, pretirana umirjenost, umikanje v osamo..., pa nujno obišČite svojega veterinarja!

če je kuža zdrav, lahko poskusite njegov apetit vzpodbuditi s posebno
hranljivo pasto CALO PET. To je energetsko polna pasta, obogatena z vitamini, minerali in taurinom.
Je zelo dobrega okusa in se priporoča pri pomanjkanju apetita in v primeru
količinsko nezadostne in siromašne prehrane, v obdobju po prestanih
boleznih ali operacijah, pri izčrpanosti in za povečanje moči.

Lahko se odločite tudi za vitaminsko pasto VITA PET, ki vsebuje veliko
vitaminov. Med drugimi tudi biotin, ki skrbi za sijočo dlako.

Če se s kužkom odpravljate v tujino, morate poskrbeti za obisk veterinarja
in ustrezna cepljenja.

Kuža mora biti cepljen proti steklini, kar je nujno v vsakem primeru, tudi, če z njim ne potujete (zakonsko določeno). Cepljenje mora biti vpisano v potni list. Datum ne sme biti starejši od enega leta in od cepljenja mora navadno preteči vsaj 30 dni, predenj se lahko odpravite čez mejo.

Drugo cepljenje je proti pogostejšim pasjim kužnim boleznim, ki sicer ni zakonsko določeno, je pa priporočljivo cepljenje letno obnavljati ter je nujno za pot v tujino. Prav tako se cepljenje z datumom cepljenja in datumom dokler le to velja (eno leto od dneva cepljenja) vpiše v potni list.

Ostale zahteve so odvisne od države v katero potujete in jih za posamezno državo lahko najdete na internetu. Pozorni morate biti na morebitno karanteno v nekaterih državah.

Dobro je, če pred odhodom obiščete tudi veterinarja, ki vam bo napisal še potrdilo o zdravju vašega štirinožca.

Med samo potjo poskrbite za dobro počutje vašega kužka in seveda uživajte
v raziskovanju novih krajev.

Na žalost je s toplim vremenom in dolgimi sprehodi prišel tudi čas bolh in
klopov. Teh bo verjetno letos, zaradi mile zime, še več kot ponavadi
oziroma se je obdobje v katerem so klopi aktivni občutno podaljšalo.
Pravilno je, da ste klopa odstranili s pinceto.
Kljub uporabi posebne pincete za odstranjevanje klopov pri živalih, pa se
včasih zgodi, da glava klopa vseeno ostane v koži.

Če se to zgodi, lahko poskusite glavo izvleči posebaj oz. jo nekako
odstraniti iz kože. Vendar pri tem lahko poškodujete kožo in glavo klopa,
ki še vedno lahko sprosti slino, ki je morebiti okužena.
Zato je bolj priporočljivo, če mesto ugriza opazujete.
Če gre za dolgodlakega kužka mesto morda celo pobrijte, da bo opazovanje
lažje, koža bo zadihala, pa še lažje jo boste očistili in razkužili.
Če glava klopa ostane v koži, namreč lahko pride do vnetja, saj glava
predstavlja tujek in se telo lahko brani z omejitvijo tujka oz. vnetjem
(rdečina, oteklina, toplota...).
Če se to zgodi, nujno obiščite veterinarja, ki bo poskrbel za vnetje in
predpisal ustrezno zdravljenje.
Če pa na koži ni sprememb, obisk veterinarja ni nujen, lahko pa ga
obiščete tudi samo zaradi pogovora, da vas ne bo skrbelo.

Ko najdete klopa, ga čimprej odstranite, vendar bodite pri tem
potrpežljivi, pa čeprav vam pogled na klopa ni ravno simpatičen in bi
zadevo radi hitro rešili.
Klopa počasi in previdno primite s pinceto, ga le rahlo zarotirajte in
narahlo potegnite iz kože. Mesto ugriza nato lahko še razkužite in ga
vsekakor opazujte še nekaj dni.

Pred odhodom v naravo lahko kužka tudi zavarujete. Lahko uporabite ampule,
ki jih stisnete kužku med lopatici enkrat mesečno in jih dobite pri
veterinarju ali pa uporabite posebne spreje, ki so namenjeni odganjanju
klopov.
Priporočamo vam uporabo spreja ZECKEN-FREY, ki se lahko uporablja za
zaščito pred klopi in komarji tako pri ljudeh kot pri živalih.

Caniviton forte vsebuje hondroitin sulfat, ki pomaga pri obnavljanju hrustanca, vezi in tetiv. Posebej je primeren pri velikih obremenitvah vezi, tetiv in sklepov.

Če gre za velike pasme, ki so nagnjene k obolenjem sklepov, katerih mladiči rastejo še posebno hitro, je dajanje priporočljivo. Če je kuža poleg tega še nadpovprečno aktiven (npr. trenirate agility, ...) oziroma mu v prehrani primanjkuje snovi za obnovo sklepov in vezi, je Caniviton prava izbira, saj zaščiti in izboljša delovanje celotnega gibalnega sistema.

Želimo vam veliko zabave z vašim ljubljenčkom!